»Ko so mi povedali, kakšen je namen izida tega dnevnika, sem začutila Nejčevo poslanstvo, da pomaga ljudem s posebnimi potrebami, ki imajo radi gore. Nejc je bil vedno pripravljen pomagati ljudem, zato se mi je zdelo smiselno pristopiti temu projektu.«

»Druga pomembna osebnost v knjigi je Nejc Zaplotnik, ki je bil najprej moj učitelj, vzornik, potem pa sva zelo hitro prišla na eno plezalsko raven in sva bila soplezalca in velika prijatelja.«

»Doma imamo eno prvih izdaj knjige Pot. Vedno me je navduševalo, kakšno filozofijo je imel Nejc: preprostost. Tudi sam sem na svoji športni poti doživel, kako pomembna je zares pot. Osredotočamo se na cilje, a cilj gre. Poti in cilji so za nas z drugačnimi zmožnostmi drugačni. Glavna dejavnost odseka za osebe z različnimi zmožnostmi je omogočati, da bodo dosegle svoj potencial. Če bodo želele doseči vrh, doživeti gore, jim bomo skušali to omogočiti.«

»Kaj, zakaj in kako sem se zaljubila v osebo namesto v njen spol, bi z veseljem odgovorila, če bi me kdo vprašal, a kot sem že rekla, nihče ni vprašal. Srečna sem, da sem to lahko povedala v tej knjigi — enkrat za vselej.«

»Imam hčerki, stari 4 in 6 let. Ko pomislim, da bosta živeli v podnebju, ki bo 4–5 stopinj toplejše, si ne morem predstavljati, da bo ta svet miren.«

»Ko sem zagledal sonce, je bilo to rjavo. Odločil sem se, da bom napisal svojo prvo knjigo.«

»Ne morem verjeti, da sem tukaj, da se danes o tem pogovarjamo. Hkrati pa sem ponosna in hvaležna, da sem prišla tako daleč, to je poklonu našemu Maticu, ki je bil od vseh nas.«

»Vzel sem like, situacije in motive, ki so prisotni v Tonetovem pisanju, iz tega pa naredil celoto oziroma kalejdoskop zgodb.«

»Pomislil sem, to je čudno – kdo piše mojo biografijo.«